Od začetka devetnajstega stoletja je čebelarstvo v osrednjem delu Slovenije začelo s hitrim razvojem in je mestno prebivalstvo Ljubljane veliko koristilo med v svoji vsakodnevni prehrani in vosek za  različne potrebe. Prvi uradni zapis o delovanju društva je objavljen v Slovenskem čebelarju iz leta 1913 (št.5  str. 94, Leto XVI). V rubriki »VESTI IZ PODRUŽNIC«  je navedeno poročilo o Ustanovnem shodu čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico dne 8. junija ob pol desetih v Ljubljani v Prelesovi restavraciji v Prešernovi ulici (zraven glavne pošte).

Po ustanovitvi društva so se redno objavljale aktivnosti podružnice v Slovenskem čebelarju.

Za potrebe podružnice in članov društva je kupljen in postavljen leseni objekt, ki  je bil preurejen v čebelnjak za 300 panjev v kraju Podkraj pod Krimom in je na ta način omogočen prevoz čebel iz ljubljanskega območja na hojevo pašo. Lokacija  se je pokazala, kot zelo primerna za čebelarjenje. V  neposredni bližini je kupljena parcela in postavljen društveni čebelnjak (ostal pa je vse do leta 2016,  ko je  odstranjen zaradi strnjenega stanovanjskega naselja na območju čebelnjaka).  Člani društva so bili zelo napredni in so čebele vozili na pašo na različne lokacije.  Kupljena je parcela v Starošincah na Dravskem polju zaradi ajdove paše in  najeta parcela v Senožetih na kateri je bil postavljen čebelnjak s stotimi panji za spomladansko pašo (Vir: Raič. S. : O čebelnjakih na paši, Slovenski čebelar 1923).

Pašni čebelnjak Čebelarske družine v Ljubljani pod Krimom, 1932

 

Med vojno so člani društva v omejenem obsegu nepretrgano čebelarili kljub takratnim težkim pogojem za čebelarstvo.

Do prve organizacijske spremembe, spreminjanja imena, je prišlo po II. svetovni vojni  dne 27.1.1946, ko je bil »likvidacijski« in reorganizacijski občni zbor Ljubljanske čebelarske podružnice Čebelarskega društva za Slovenijo. Ljubljansko podružnico na tem občnem zboru reorganizirajo v Čebelarsko družino Ljubljana. Delokrog je ostal enak, kot ga je imela dotedanja podružnica. Čebelarska družina je  prevzela celotno premično in nepremično premoženje. Po blagajniškem in gospodarskem poročilu, ki ga je podal Ivo Verbič (ki se pozneje omenja kot prvi »urbani« čebelar, ki je imel štiri panje s čebelami na oknu Filipovega dvorca v strogem centru Ljubljane), je podrobneje navedeno, da so od Čebelarskega društva za Slovenijo – od Podružnice Ljubljana in okolica Ljubljane kot premoženje prevzeli zemljišče in čebelnjak v Tomišlju, zemljišče in čebelnjak v Starošincah pri Ptuju ter čebelnjak v Senožetih pri Kresnicah. (Vir: lastni-arhiv ČD Ljubljana-Center; zapisnik OZ z dne 29.1.1946).

Čebelarska družina Ljubljana je od leta 1946 delovala v duhu takratne kolektivizacije in zadružnega čebelarstva. Organizirana je Čebelarska zadruga za Slovenijo in dve leti za tem še Čebelarska zadruga za glavno mesto Ljubljana. Žal velikih čebelarskih rezultatov zadružništvo ni prineslo in je 4.3.1951 Čebelarska zadruga za glavno mesto Ljubljano likvidirana na posebnem občnem zboru in ustanovljeno Čebelarsko društvo za Ljubljano in okolico.

Od leta 1913 obstaja organizacijska, premoženjskopravna kontinuiteta društva. Od takrat je prišlo do večkratne organizacijske spremembe in do spremembe imena društva po kronološkem redu: podružnica, družina, društvo.  Po ustanovitvi Čebelarskega društva za Ljubljano in okolico v letu 1951 se je društvo 1982 preimenovalo v Čebelarsko društvo Občine-Center, s sprejemom novih društvenih pravil v letu 1996 pa v Čebelarsko društvo Ljubljana-Center.

Upravni odbor Čebelarske družine Ljubljana, 13.12.1981

 

Število članov društva je nihalo zaradi raznih združevanj in razdruževanj. Konec leta 1974 je imela Ljubljanska čebelarska družina 289 članov, v začetku leta 2018 pa ima društvo  60 članov.

Društven pašni kataster zavzema območje širše okolice Ljubljane. Mesto Ljubljana ima lepo urejene parke in okolico s Tivolijem, Rožnikom in Golovcem. Tukaj najdemo veliko raznoličnih listavcev in iglavcev. Urejeni parki ponujajo medovite trajnice v obliki okrasnega grmičevja,  okenske police pa ponujajo raznovrstno cvetje. Veliko je drevoredov lip, divjega kostanja, javorjev (platane), gabra. Polja in travniki v bližini pa ponujajo cvetlično pašo. Lahko govorimo o raznovrstni paši od lipove, akacijeve, javorjeve, cvetlične, Ob rekah Ljubljanica in Sava je veliko vrb leske in druge za spomladi pomembne paše. (Vir: lastni- arhiv)

Zaslužni člani ČD Ljubljana-Center:

  • Josip Verbič – tajnik in pisec člankov (pokojni)
  • Edo Senegačnik – predavatelj (pokojni)
  • dr. Jurij Senegačnik – predavatelj
  • Dušan Medved – predavatelj (pokojni)
  • France Jeras – pravnik in novinar (pokojni)
  • Stane Sader – predsednik ČD (pokojni)
  • Dušan Holzbauer – dolgoletni predsednik – ČD
  • Boris Seražin – čebelarski mojster, predavatelj
  • Janez Šilc – dolgoletni tajnik ČD
  • Jerka Prelec – dolgoletna blagajničarka ČD
  • Samo Orel – čebelarski mojster, sedanji tajnik ČD
  • Trajče Nikoloski – nekajletni predsednik ČD